Hrana 11 - 18.7.14

Pe
11.7. S
Z: ringlo
K: spinaca s krompirjem
V: solata

So
12.7. OH
Z: mesano sadje
K: testenine z paradiznikovo omako in gobicami
V: solata

Ne
13.7. V
Z: sadje mesano sezonsko
K: zelenjavna juha
V: solata

Po
14.7. B
Z: sadje
K: klobase z buckami pecene
V: solata

To
15.7. S
Z: sadje
K: fizol strocji
V: solata

Sr
16.7.OH
Z: sadje sezonsko
K: kus kus z gobicami in zelenjavo
V: solata

Ce
17.7 V
Z: sadje
K: pecena zelenjava
V: solata

Pe
18.7 B
Z: sadje
K: goveja juha z govedino
V: solata

Bolje prva, kot zadnja zamera

Ta rek mi celi dan hodi po glavi, ker se mi je koncno posvetilo kaj pomeni. Bolje da takoj poves svoje zelje, potrebe, zahteve in se ne delas prijaznega ter poniznega, ker to vedno nisi, sploh ce ti kdo prestopi prag tvojega osebnega prostora, pokazes kremplje, taksna je pac narava. Ce pa ne vedo kje so meje, kaj lahko in kaj ne, ce se takoj ne postavis zase,  potem pride do mocnih konfliktov, ki lahko privedejo do zadnje zamere, po kateri ni vec stikov, ko komunikacija, ce je se sploh kaksna, poteka preko tretje osebe, skupnih prijateljev,dorodnikov in kar je vse pogosteje, preko odvetnikov in sodisc. Samo zato, ker se bojimo, se komu zamerit s postavljanjem mej, in ne zelimo izpasti kot zmaji, ki ze nazacetku poznanstva neksj zahtevamo, zelimo.

Ksj pa ce ne ves kaj zelis? Ce se ne poznas in mislis da si oh in spooh tolerantna oseba, pripravljena na vsak hec.  In te v zraku ulovi, nepripravljene. Je takrat to tudi nasa krivda? Ker se ne poznsmo, ker ne raziscemo vseh globin nase osebnosti. In zacnes tskrat graditi zid, ki pa je lahko kmalu previsok, ker se se vedno ne poznamo in zs lssno varnost poskrbimo, da na te limance vec ne pademo. Brez presenecenj na tem podrocju. Samo kar poznamo je varno???  Bedarija.

Ce nimas dober karakter, ga pac nimas. Ne da se ga kupit na bolsjem sejmu. Ne priigrat na loteriji. Lahko pa ga zgradis, z veliko casa in se vec truda. Pac tako malorazmisljam. Zakaj? Ker je moj karakter sibek  na trhlih temeljih. Kot hisica od treh prasickov, malo nekdo na dusco popiha in se ze vsi nacti in naklepi sesujejo v prah. Pac linija najmanjsega upora. To sem jaz. To nocem bit vec jaz

adijo zdravje

Hm. Le kaj bi clovek naredil sam s sabo? Pol dneva kamot zdrzim po dietnem planu, bolj kot gre proti veceru, vecje so potrebe po hrani. Idealno bi bilo jesti ob polnoci, z cokolado vse oblito. Povrhu pa bi lahko shujsala. Ce bi bile to sanje, vsakemu glavo odtrgam, ki bi me zbudil.

Sanjam lahko. Ceprav obnasam se ze tako. Kot da ni posledice za moje naziranje. Ko bom dobila izstavljen racun za vse pregrehe in to ne bo samo visoka telesna teza. Ta je ze tu. Ampak spremljevalne bolezni.te so pol hudič, ko se jih ne moreš znebit. Upam da me sreča pamet pravi čas

Bonsaj

Ta bonsaj ponazarj moje življenje. Zakaj? Je olivno zelen, najbolj nemogoča barva za zivljenje, vsi listi so v krču, nikamor ne raste, vegetira. Že lep cas je v enem stanju, nič ni z njega. Kaj od njega pričakujem? Da bi bil sveže zelene barve, kot takrat ko sem ga prinesla domov in sem vsa srečna pri sebi govorila: moj prvi bonsaj. Kar pokala sem od sreče. Sedaj pa je tak krmežljav niče. Listi so se potegnili vase, mi obrnili hrbet, še odpadit nočejo, ko bi vsaj se nekaj z njim zgodilo. Ampak ne, kljub rednemu in obilnemu namakanju, se njemu ne da nič. Mogoče bi ga morala dati v puščavo, da bi videl kako kaktusi zivijo. Tako je moje življenje, čisto vegetiranje, olivno zeleno, nezanimivo, nimam o čem pripovedovat, se pogovarjat, ker kar se dogaja, se dogaja v knjigah ki jjih berem ali v filmu ki ga gledam, ni zivljenja, najbolj pasiven človek kar jih poznam. Se kozi na enem mestu, ok bonsaj se ne more sprehajati okoli, lahko pa bi se jaz, ampak ne. Ampak DA, bom vsak dan znova imam novo možnost, vsak dan novo življenje. Ta moj bambus kaktus bom spravla v red in k življenju, pa če je to zadnje kar naredim.

Jamranje1.

Neverjetno, kako lajko clovek bluzi samemu sebi. Si laze, se zanicuje, pretvarja ds je boljsi kot je v resnici. Dnevi minevajo. Nobenih sprememb. Navada je pri meni diamantna srajca. Neverjetno kaki fitback si dajem. Bolj kot planiram, si delam iluzije, velik milni mehircek nspolnjujem in vrjamem da ne bo pocil. Ampak itak poci. Posledice so taksne, da se uprem vsemu. Vsem dobrim namenom, vsej zdravi pameti. Spim, jem sladko in definitivno ne to kar je v nacrtu.

Ko to pocnes starsem je se zabavno, a ko to zacnes poceti sebi, je precej nevarno, prvo je klubovanje nadrejenim, iskanje svojega jaza, to drugo pa ne vem kaj je. V moji preproscini bi rekla da je to cisti idiotizem. Jaz je umru, vsak dan sem na njegovem pogrebu, ali je pa to dolgotrajna sedmina? A v obratnem. Vsak sedmi dan imam preblisk, potem pa sest dni zalujem?

Ocitno je moj karakter podn od podna ( le kje je moje samolubje). A moram res pod mostom pristat  da se bo moja lena rit zmigala. Mogoce se bom pod mostom v - 20 °C toloazila, da saj ni tako hudo. Lahko bi bila v sibiriji na - 50°C.  Kako se clovek spremen na bolje?

Gresen dan 1.

Danes je bil dan poln grehov. Nic od zeljenega nisem naredila, prisotno pivo. A vecer je bil nepozaben. Zmelkoow. Ce se sprostim se sprostim z njihovo glasbo:

Dokler ne ves kam gres se ne mores zgubit


Ce milijonkrat poizkusis ti pac enkrat ne rata.

In se mnogo modrosti, ki jih v v moji glavi dobro razumem.

Motivacija