Bonsaj

Ta bonsaj ponazarj moje življenje. Zakaj? Je olivno zelen, najbolj nemogoča barva za zivljenje, vsi listi so v krču, nikamor ne raste, vegetira. Že lep cas je v enem stanju, nič ni z njega. Kaj od njega pričakujem? Da bi bil sveže zelene barve, kot takrat ko sem ga prinesla domov in sem vsa srečna pri sebi govorila: moj prvi bonsaj. Kar pokala sem od sreče. Sedaj pa je tak krmežljav niče. Listi so se potegnili vase, mi obrnili hrbet, še odpadit nočejo, ko bi vsaj se nekaj z njim zgodilo. Ampak ne, kljub rednemu in obilnemu namakanju, se njemu ne da nič. Mogoče bi ga morala dati v puščavo, da bi videl kako kaktusi zivijo. Tako je moje življenje, čisto vegetiranje, olivno zeleno, nezanimivo, nimam o čem pripovedovat, se pogovarjat, ker kar se dogaja, se dogaja v knjigah ki jjih berem ali v filmu ki ga gledam, ni zivljenja, najbolj pasiven človek kar jih poznam. Se kozi na enem mestu, ok bonsaj se ne more sprehajati okoli, lahko pa bi se jaz, ampak ne. Ampak DA, bom vsak dan znova imam novo možnost, vsak dan novo življenje. Ta moj bambus kaktus bom spravla v red in k življenju, pa če je to zadnje kar naredim.