Jamranje1.

Neverjetno, kako lajko clovek bluzi samemu sebi. Si laze, se zanicuje, pretvarja ds je boljsi kot je v resnici. Dnevi minevajo. Nobenih sprememb. Navada je pri meni diamantna srajca. Neverjetno kaki fitback si dajem. Bolj kot planiram, si delam iluzije, velik milni mehircek nspolnjujem in vrjamem da ne bo pocil. Ampak itak poci. Posledice so taksne, da se uprem vsemu. Vsem dobrim namenom, vsej zdravi pameti. Spim, jem sladko in definitivno ne to kar je v nacrtu.

Ko to pocnes starsem je se zabavno, a ko to zacnes poceti sebi, je precej nevarno, prvo je klubovanje nadrejenim, iskanje svojega jaza, to drugo pa ne vem kaj je. V moji preproscini bi rekla da je to cisti idiotizem. Jaz je umru, vsak dan sem na njegovem pogrebu, ali je pa to dolgotrajna sedmina? A v obratnem. Vsak sedmi dan imam preblisk, potem pa sest dni zalujem?

Ocitno je moj karakter podn od podna ( le kje je moje samolubje). A moram res pod mostom pristat  da se bo moja lena rit zmigala. Mogoce se bom pod mostom v - 20 °C toloazila, da saj ni tako hudo. Lahko bi bila v sibiriji na - 50°C.  Kako se clovek spremen na bolje?